Z učenci prvega razreda POŠ Šentvid pri Grobelnem smo se ob dnevu žena pogovarjali, katere ženske sorodnice vse imajo. Našteli in poimenovali so tete, sestre, sestrične, mrzle sestrične, mamice, babice, tudi nečakinjo, prababico. Vsi so povedali, da jih imajo zelo radi. Z njimi se družijo ob kosilih, se igrajo, pojdejo na sprehod, v gozd, na morje ali izlet. 
Nazadnje so z njimi nabrali spomladanske cvetlice, kot so zvonček, trobentica, vijolica in marjetica. Te smo tudi ustvarili.
Spraševali smo se po čem vse se razlikujejo od moških. Med drugim smo ugotovili, da si pogosto nadenejo nakit. Tega bodo odslej lahko shranile v posodice iz das mase. Lahko pa bodo vanje shranile bombončke, s katerimi sorodnice rade razvajajo naše prvošolce.
Učencem sem pojasnila, da nekoč ženske niso imele enakih pravic kakor odrasli možje. Niso smele vedno izraziti svojega mnenja, se same odločati, s kom se bodo poročile, se šolati, naučiti pisati in brati, hoditi v službo, opravljati dela, ki so veljala le za moška opravila in ne voliti. Zato od leta 1907 praznujemo mednarodni dan žena, ki je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk.
Naj zaključim poročanje naših aktivnosti s čestitko, ki so jo drugošolci skupaj z razredničarko Vesno napisali učiteljicam POŠ Šentvid ob dnevu žena:
Ženska lepota se ne odraža na obrazu,
Ampak v njeni duši.
Njena strast je v ljubeči skrbi.
In lepota ženske raste z leti.
(Audrey Hepburn)
Petra Mauko
