Belo polje pa ni ajda,
črno seme pa ni mak,
kdor to seme rad prebira
bo morda še učenjak.
V mesecu branja smo se še pogosteje srečevali s tem poljem in semenom. Vsaj dvakrat v tednu smo prebirali različne kratke zgodbe iz Cicibanov in Zmajčkov, v goste smo povabili upokojeno učiteljico Marijo Firšt, ki je prebrala zanimivo pravljico o korenju, prijateljstvu. Zgodba nas je poučila, kaj se zgodi, če nimamo nikdar dovolj dobrin oziroma, če jih ne znamo deliti. Seveda je zgodba odlično sovpadala z našim naravoslovnim dnem, ko smo spoznavali različne darove jeseni in jih nekaj spremenili v slastno jabolčno pito, naribano zelje za kisanje, okusen jabolčni kompot. Iz zelenjave pa nam je kuharica naslednjič pripravila čudovito zelenjavno juho in v njej uporabila zelenjavo, ki so jo v šolo prinesli učenci. Pri gibalnih uricah smo izvedli pravljično jogo na pravljico Resnično dobri prijatelji.
Prvošolci so obiskali knjižnico, dobili knjižne izkaznice in navodila za vedenje v knjižnici in kako osvojiti bralno značko. V tednu otroka pa so bili nagrajeni z zanimivo slikanico in bralno čajanko. V gosteh smo imeli knjižničarko Monjo, ki je na čudovit način predstavila pravljico Tiho, tukaj beremo. Učence je pritegnila zgodba o volku, saj je učence nagovorila o različnih načinih branja in pripovedovanja.
Izdelali smo tudi knjižne kazalke, ki jih bomo ob koncu meseca poslali učencem na OŠ Ivana Tavčarja. Kazalke si bomo z njimi izmenjali.
Kljub temu da je mesec branja minil, pa mi z branjem ne bomo zaključili. Šolsko leto se je še le dobro začelo in mi bomo vse leto vsak dan vadili branje, brali, ker želimo dobiti » bralne mišice ». To pa pomeni, da nam bo branje tako pomembno kot hrana ali kot gibanje.
Naj živi svet knjig in dežela branja!
