Pot smo ubrali mimo Jelšingrada, naš cilj pa je bila cerkev svetega Lovrenca.
Kolona četrtošolcev se je vila kar dobrih 100 metrov.
Vztrajno smo grizli v breg, dokler nas ni na desni pričakal prvi pogled na lepo šmarsko dolino, s Kalvarijo Svetega Roka v ozadju.
Juhej! Na cilju smo! 🙂
Obsijani s soncem smo se hitro postavili za eno “gasilsko”, potem pa hop na malico in sproščeno igro.
Čas je bil, da se preko Vodenovega spustimo v dolino.
Z nekaj krajšimi vmesnimi postanki in tistim zadnjim, v Dvoru, kjer nas je prijazna krajanka pozdravila z veliko vrečo napolitank, smo bili vse bližje zaključku našega športnega dne.
Sopihali smo navkreber in bili pozorni na vsak svoj korak navzdol. Prijetno utrujeni smo zadnjo šolsko uro namenili igri in počitku. Tistemu, kar ohranja otroštvo pristno.